SVETOVNI DAN ŽENSK: NI POVSOD LEPO BITI ŽENSKA

Drage dame! Najprej vam naj čestitam ob svetovnem dnevu žensk.

Vseeno pa bi vas rad – predvsem tiste manično feministično nastrojene - spomnil, da smo leta 2016.  Če so se vaše prednice morale krčevito boriti, da so bile sploh upoštevane za človeška bitja, se vam ni več treba. Lahko pilotirate bojna letala, poveljujete četi vojakov, vodite projekt razvoja novega reaktivnega motorja, postanete astronavtke ali predsednice države.

Zahodna civilizacija, katere naravni del je tudi naša država (čeprav je včasih ob vseh prorusko/proislamskih stališčih prebivalcev to težko trditi zagotovo), je že zdavnaj presegla okove resnične ženske represije. Sintetična represija katero napadajo novodobne feministke ni ovira za vztrajne, delavne in talentirane – ženskam, ki resnično zmorejo bo uspelo tudi v moških poklicih. Take ženske bodo preveč zaposlene, da bi kričale o pomanjkanju priložnosti za nežnejši spol.  Niti ne potrebujejo umetnih uravnilovk, ki bi gospodarske družbe silila v spolno enakopravnost  pri zaposlovanju. Prosti trg bo poskrbel za vse. Sposobne ženske bodo dobile zaposlitev – konec koncev, kateri zasebni delodajalec se bo odrekel dobičku, ki mu ga bo prinesel sposoben posameznik, ne glede na to katerega spola je?  Glede na to, da je v Sloveniji plačno nesorazmerje med spoloma najmanjše v EU in med najmanjšimi na svetu, očitno malokateri.

Feministke, ki še danes vztrajno ponavljajo, da so sistemsko zatirane so sramota gibanju, ki je nekoč res imelo plemenit namen. Sufražetke so modernim godrnjavim sestram izborile volilno pravico, pravico do dela, pravico do poroke s komerkoli si želijo in enakopravnost pred organi. Moderne feministke so dobile vse te pravice na pladnju in ko jim je zmanjkalo revolucionarnega naboja, so ga morale na novo izumiti. Naenkrat enakopravnost ni bila dovolj. Potrebna je bila enakost! Če jim je kdo povedal, da je pač biološka resnica, da so moški v povprečju boljši v inženirskih dejavnostih, je bil takoj proglašen za šovinistično svinjo, ki zatira žensko pravico do dela. Ko je kdo poudaril, da so umetno vsiljene kvote enakega števila žensk in moških nepravične, so ga feministke napadle, da je preveč staromoden. 

Koncepta enakopravnosti in enakosti sta se bizarno pomešala, podobno kot v socializmu in najbrž so tudi zato danes feministična gibanja politično tako skrajno levo pozicionirana. Ne velja več stara paradigma, ki jo neumorno ponavljajo zagovorniki politično korektnega feminizma, češ da je vsakdo, ki podpira enakopravnost hkrati feminist. Enakopravnost ni dovolj. Moderni feminizem je tesen  zaveznik socialistične uravnilovke, v slogu "vsi enaki, vsi enako nesrečni".  Ženske, ki se s takim popačenim dojemanjem feminizma ne strinjajo so označene za izdajalke in sužnje moško-usmerjene družbe. 

A svet ni sestavljen le iz belskih zahodno-civilizacijskih žensk. Večina žensk ne živi v oazi miru, ki ga zahodnim ženskam zagotavlja razsvetljena evro-atlantska civilizacija, katero lahko potem v duhu svobode govora po mili volji napadajo in ponižujejo. Dve milijardi žensk živita v resničnem suženjstvu in popolnem zaporniškem patriarhatu, še posebej tiste v islamskem svetu. Tam ženske še niso imele te sreče, da bi jih družba obravnavala kot človeška bitja. Te ženske ne rabijo privilegiranih belih kofetaric, ki pridigajo o enakosti. Rabijo revolucionarke, kot so bile pogumne sufražetke v poznem 19. stoletju in začetku 20. stoletja, ki so se dejansko zavzemale za enakopravnost med spoloma. Tedaj, ko je bilo to še nevarno početje. O svojih mukah, katerim so podvržene pod islamom morajo spregovoriti same, kajti njihove zahodne sestre bodo o tem hinavsko tiho. 

Konec koncev so zahodne feministke preveč zaposlene z diskusijami o tem kateri prominenten politik ali pevec je izrekel najbolj seksistični stavek v prejšnjem letu, da bi se zavedale, da je več sto-milijonov njihovih sester v spolu vsak dan  pretepenih, posiljenih, genitalno pohabljenih in pri 35 stopinjski pripeki prikritih z zadušujočo burko. Še več - zahodne feministke, se bodo ob soočenju s takšnimi pošastnimi dejstvi spremenile v zaveznice muslimanskih moških. V skladu s svojimi regresivno levimi ideali bodo dejale, da je to pač način življenja, kot so si ga te kulture izbrale. Mi zahodnjaki jim pač ne moremo soliti pameti o tem kako naj bodo oblečeni in kakšne ginekološke prakse naj prakticirajo. V sinergiji z v hidžab oblečenimi islamskimi apologetkami se tako zahodne feministke prelevijo v sovražnice resnične ženske emancipacije. Sovražnice svobode. Opravičevalke gnusnega teokratskega šovinizma.  

Na srečo se ravno v svetu ateistk - bivših muslimank - prebujajo ženske, ki bodo morda v nekaj generacijah izbojevale islamsko emancipacijo. Seveda brez pomoči zahodnih feministk.

Ena takšnih je Ayaan Hirsi Ali.  Nizozemsko-ameriška islamska reformistka somalijskega rodu, ki vztrajno poziva svet, da se končno prebudi in obsodi nečloveški odnos do žensk, ki ga goji islamska kultura. Še posebej obsoja obrezovanje spolnih organov deklic, kateremu je bila tudi sama podvržena kot 5-letni otrok.

Wafa Sultan je sirska psihiatrinja, katere ni strah islam označiti za barbarstvo, odnos muslimanov do žensk pa človeka nevreden. Wafa predava o preteči nevarnosti islamizacije sveta, kar izredno dobro opiše v svoji knjigi: »Bog, ki sovraži: Pogumna ženska, ki je razvnela muslimanski svet govori o zlu islama«. Še posebej strastno pa skuša zahodno civilizacijo - kjer zdaj živi - opozoriti na pomanjkanje pravic muslimanskih žensk. Tudi sama je pred leti izgubila nečakinjo, ki je storila samomor, potem ko se je morala kot otroška nevesta poročiti s starcem.

Malala Yousafzai, je bila stara 13 let, ko so jo pakistanski talibani ustrelili zato ker je hotela iti v šolo. Okrevala je, in kljub temu da so jo rojaki v pakistanskih medijih in celo v parlamentu proglasili za ameriško vohunko in zlobnega demona, je danes aktivistka za pravice deklic do izobrazbe. V nekaterih muslimanskih skupnostih je izobraževanje žensk strogo prepovedano, žensko, ki se na skrivaj izobražuje lahko doleti celo smrtna kazen. Malala danes predava iz varnega zavetja zahodnih učilnic in kongresov, a se ji ni bilo strah zoperstaviti barbarski mentaliteti, ko je živela še v Pakistanu obkrožena z verskimi blazneži.

Ayaan, Wafa in Malala so deležne groženj s smrtjo še danes. Potujejo lahko le oborožene z vojsko telesnih stražarjev – njihovo življenje vsak trenutek visi na nitki. Brez skoraj popolne izolacije bi bile že zdavnaj mrtve. A so se kljub temu zavzele za pravičnost in enakopravnost. V pravem duhu izvirnih sufražetk, ki so svoj čas spreminjale Evropo in Ameriko.  Za razliko od bizarne parodije feminizma, ki ga vzganjajo sodobne zahodne regresivno levičarske feministke. Te so zgolj sramota  upornicam iz 19. stoletja in ovira pogumnim sodobnim muslimanskim reformistkam, ki skušajo spremeniti življenja tistih žensk, ki to najbolj potrebujejo. 

Ženske, kot so Ayaan, Wafa in Malala so  vredne naziva feministka in revolucionarka. Ženske, ki spreminjajo svet, čeprav jih bo to na koncu morda stalo njihovega življenja. Medtem ko bodo njihove privilegirane zahodne sestre posedale po terasah butičnih ljubljanskih lokalov, srebale kavo, se jezile na moške, ki si jih upajo na skrivaj premeriti in bentile nad krivičnostjo neoliberalnega šefa, ki jim ne plačuje dovolj, da bi si privoščile kaj lepega iz kolekcije Louis Vuitton. Te privilegiranke se sploh ne zavedajo, da se nekje na istem planetu neke druge ženske obupno borijo postati glas neslišanih in zatiranih.